O METODI
KAJ JE FELDENKRAIS?
Metoda Feldenkrais je učenje prek gibanja in sodi na področje, ki ga imenujemo somatika. S tem izrazom označujemo različne pristope, ki izkoriščajo moč zavedanja za izboljšanje fizičnih in psihičnih funkcij s ciljem ustvariti lahkotnejše, bolj kakovostno in zavestno življenje.
Pri metodi Feldenkrais uporabljamo nežne, usmerjene gibe, ki sprožijo proces učenja, v katerem možgani reorganizirajo naše gibanje. Sprememba se zgodi prek zavedanja o tem, kako se gibljemo in preizkušamo nove možnosti gibanja. Ko postane telo bolj povezano, se izboljšajo drža, ravnotežje, koordinacija, gibanje postane lahkotnejše. Ker način, kako uporabljamo svoje telo, močno vpliva na našo samopodobo, se učinki učenja prek gibanja odražajo tudi na psihični ravni.
Pri metodi Feldenkrais uporabljamo dva medsebojno povezana pristopa somatskega učenja. Prvi, verbalni pristop se imenuje ozaveščanje skozi gib (Awareness Through Movement, ATM) in je namenjen delu s skupino učencev. Drugi pristop, funkcionalna integracija (Functional Integration, FI), pa je individualno učenje s pomočjo neverbalne komunikacije med učiteljem in učencem. Učitelj organizira gibanje učenca s pomočjo usmerjene pozornosti, nežnega dotika in premikanja skeleta.
OZAVEŠCANJE SKOZI GIB
Lekcije ozaveščanja skozi gib spodbujajo raziskovanje gibanja na način, da s čim manjšim naporom dosežemo čim večji učinek. Zasnovane so tako, da izboljšujejo naše sposobnosti: da nemogoče spremenijo v mogoče, težko v lahko in lahko v prijetno. Samo dejanja, ki so preprosta in prijetna, bodo postala del naših navad. Gibe izvajamo počasi in s številnimi premori. Začetni gibi so običajno zelo majhni, s poudarkom na preprostosti, lahkotnosti in prijetnosti gibanja, ki nato postane kompleksnejše, obsežnejše in hitrejše. Postopoma se oblikuje zavedanje, kako pri vsakem gibu sodeluje celotno telo. Med lekcijami učitelj gibov ne kaže, temveč podaja le ustna navodila, učenci pa jih izvajajo na svoj način in v skladu s svojimi zmožnostmi. Učitelj namenoma ne da povratne informacije o njihovem gibanju, saj na ta način spodbuja učenje z raziskovanjem. Med lekcijami s smiselnimi vprašanji olajšuje proces zaznavanja gibanja in kinestetično zavedanje. Namen lekcij je, da učenci odkrijejo in se naučijo njim najustreznejšega gibalnega vzorca, ki ga zaznajo kot gladko in lahkotno gibanje.
FUNKCIONALNA INTEGRACIJA
Funkcionalna integracija je neverbalno individualno delo z učencem, ki ravno tako kot lekcije ozaveščanja skozi gib temelji na učenju in stremi k izboljšanju učinkovitosti gibanja posameznika. Učitelj na nežen in neinvaziven način premika učenca, na kar učenčev živčni sistem odgovori s spremembo mišičnega tonusa. Učitelj z gibi pogosto poudarja obstoječe gibalne vzorce posameznika, torej podpira in poudarja, kar se z osebo v gibalnem smislu že dogaja ter prevzema nepotrebno delo učenčevih mišic.
Na ta način učenec odkrije napetosti, ki se pojavljajo med gibanjem in se nauči lahkotnejšega gibanja. Nežna taktilna in kinestetična komunikacija olajša zavedanje običajnih vzorcev gibanja. Integracija pomeni povezovanje diferenciranih delov v skladno celoto. Učitelj pogosto uporabi diferencirane in neobičajne gibe, da vzpostavi nove in neznane situacije pri učenju. Z učenjem razbijamo običajne, pogosto nefunkcionalne gibalne vzorce in jih nadomestimo z novimi, funkcionalnimi. Ti so osnova človekovega učenja od rojstva dalje, zato jih možgani hitro prepoznajo in uporabijo.
MOSHE FELDENKRAIS
Moshe Feldenkrais (1904, Rusija – 1984, Izrael) je bil doktor fizike in mojster borilnih veščin, ki se je kot najstnik v iskanju zatočišča pred antisemitizmom in pogromi sam peš odpravil v Palestino, se nekaj časa preživljal kot gradbeni delavec in kartograf, dokler se ni preselil v Evropo in diplomiral iz strojnega in elektro inženirstva. V tridesetih letih prejšnjega stoletja je doktoriral na znameniti pariški univerzi Sorbonne in do začetka druge svetovne vojne kot raziskovalni asistent v laboratoriju znanih znanstvenikov Frédérica in Irène Joliot-Curie. V Parizu je spoznal Jigora Kana, utemeljitelja juda, postal njegov učenec, pridobil črni pas in se uveljavil kot učitelj juda. Leta 1940 se je pred nacisti umaknil v Veliko Britanijo, kjer je do leta 1945 deloval kot znanstveni častnik za britansko admiraliteto na področju podmorničarstva. V tem času se mu je razplamtela stara poškodba kolena, ki jo je staknil pri igranju nogometa in ki ga je včasih za več tednov prikovala na posteljo. Po neobetavnih napovedih zdravnikov glede okrevanja je začel raziskovati lastno gibanje. Vedel je, da določeni gibi za nekaj časa poslabšajo stanje. Predpostavljal je, da k temu prispevajo nezavedni vidiki gibanja in da bi jih lahko popravil, če bi razvil dovolj zavedanja. Ležeč je ure in ure preskušal majhne gibe, da je lahko začutil subtilne povezave v telesu. Preučeval je biologijo in nevroznanosti, ki jih je dopolnil s poznavanjem fizike in juda. Na ta način se je priučil novega gibanja, da je hodil učinkovito in brez bolečin, hkrati pa je pridobil pomembna spoznanja o učenju.
Po tem, ko je po vojni nekaj časa delal v Londonu kot izumitelj in svetovalec za industrijo ter v izraelski vojski, se je v petdesetih letih prejšnjega stoletje za stalno vrnil v Tel Aviv in se začel preživljati izključno s svojo metodo, ki jo je razvil na podlagi spoznanj med preučevanjem svojega gibanja. Do svoje smrti je izobrazil več sto učiteljev metode, ki se danes imenuje po njem. Med njegovo zapuščino poleg stotin lekcij ozaveščanja skozi gibanje, video posnetkov lekcij funkcionalne integracije ter posnetkov izobraževanj za učitelje metode sodi tudi več knjig izpod njegovega peresa: Jujitsu (1931), ABC du judo (1938), Practical Unarmed Combat (1942), Judo (1942), Body and Mature Behavior (1949), Higher Judo (1952), Improving Ability to Perform (1967, v angleški izdaji Awareness Through Movement), The Case of Nora (1977), The Elusive Obvious (1981) in The Master Moves (1984).
Moshe Feldenkrais je bil eden od najbolj originalnih in integrativnih mislecev dvajsetega stoletja in eden od pionirjev področja, ki ga danes imenujemo somatika. Feldenkraisovo življenje do leta 1951 je podrobno opisano v knjigi Moshe Feldenkrais: A Life in Movement.